Literarno glasilo Domače vaje ima zelo dolgo tradicijo. Že leta 1854/55 so ljubljanski osmošolci izdajali glasilo Vaje, od l. 1868/69 so kar 40 let v dijaškem internatu Alojzijevišče izhajale Domače vaje. Od šolskega leta 1910/11 so to izročilo nadaljevali dijaki ŠKG. Prvi letnik, ki je izšel v Škofovih zavodih, je imel številko XLI. V predvojnih DV so objavljali mnogi pomembni slovenski književniki, ilustrirali pa so to rokopisno glasilo kasneje uveljavljeni slikarji.

Po oživitvi gimnazije so se dijaki odločili za nadaljevanje izročila in prva številka v šolskem letu 1993/94 je imela v kolofonu napisano: Domače vaje, glasilo dijakov ŠKG, letnik LXX. Uredniška ekipa se je lotila dela zelo zagnano in v prvem in drugem letu sta izšli po dve številki. Prispevki so bili v začetku seveda zelo skromni. Nekaj je bilo literature, veliko prostora pa so zavzemali. novinarski prispevki. Od tretjega leta naprej pa je izhajala samo po ena številka DV na leto, ki pa je imela bolj umetniško podobo; med literarnimi prispevki so bile tudi risbe in slike iz likovne šole. V naslednjih letih je bilo zbranih največ prispevkov iz posameznih razrednih revij in stenskih časopisov, mnogi so prišli na uredništvo ob vsakoletnem literarnem natečaju DV. Domače vaje so v zadnjih letih nekakšen cvetober, zbornik vsakoletnega literarnega snovanja dijakov.

Domače vaje ureja uredniški odbor, ki se občasno dobiva v literarnem krožku pod mentorstvom učiteljev slovenščine.

Na vrh