Program ŠKG je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na seji 28. januarja 1993. Delo v ŠKG se je začelo s petimi oddelki prvega razreda.

I . USTANOVITELJ
Nadškofija Ljubljana

I I . STATUS
Zasebna šola

I I I . PODATKI O GIMNAZIJSKEM PROGRAMU
1. Naziv programa: Gimnazijski program - Škofijska klasična gimnazija
2. Stopnja zahtevnosti: peta (V.)
3. Trajanje programa: 4 leta
4. Začetek izvajanja programa: šol. leto 1993/94

I V. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM
Uspešno končana osnovna šola ali uspešno opravljen preizkus znanja iz programa osnovne šole.

V. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE PO PROGRAMU
Pogoji za napredovanje v višji letnik: v višji letnik po tem programu lahko napreduje učenec, ki je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in je opravil druge obveznosti predhodnega letnika.
Pogoji za dokončanje izobraževanja: učenec konča izobraževanje po programu, ko konča četrti letnik, opravi vse po programu določene obveznosti ter uspešno opravi maturo ali zaključni izpit.

VI . PRIPOROČILA ZA USMERJANJE UČENCEV V PROGRAM
Cilj gimnazijskega programa Škofijske klasične gimnazije je omogočiti učenkam in učencem, da bodo lahko po maturi uspešno nadaljevali študij na univerzah in drugih visokih ali višjih šolah; s poukom klasičnih jezikov, predvsem latinščine, seznaniti učence z antično kulturo, ki je temelj evropske civilizacije, in jim hkrati izostriti čut za zakonitosti jezika in za vesten, discipliniran pristop k delu; privzgojiti mladim vrednote, utemeljene na evangeljskem izročilu in drugih krščanskih izkušnjah; s spoznavanjem kulturnih dosežkov slovenskega naroda in naravnih znamenitosti naše dežele pri dijakih razvijati narodno zavest, s spoznavanjem drugih kultur in civilizacij pa jim privzgojiti strpnost in spoštovanje do vseh narodov in etničnih skupin; učence naučiti odgovornega in spoštljivega ravnanja z vsem živim in neživim bogastvom narave, ki smo ga prejeli od naših prednikov in ga moramo v vsaj takem stanju zapustiti svojim potomcem.

V vseh razredih učenci obiskujejo poleg ostalih predmetov tudi latinščino in predmet vera in kultura, v enem razredu pa še grščino.

Ker se je Škofijska klasična gimnazija polnila postopoma od prvega razreda naprej, misel na maturo, ki se je šele uvajala, še ni bila tako živa. Prva generacija maturantov leta 1997 pa je pokazala, da se da z učinkovitim delom skozi vsa štiri leta uspeti, čeprav je bila intenzivna priprava na maturo skrčena na zadnjih pet mesecev. Vseeno smo se odločili, da intenzivno pripravo na maturo bolj uskladimo z državnimi gimnazijami. Sedaj se četrtošolci na maturo poglobljeno pripravljajo celo leto, zato se morajo skoraj za vse izbirne predmete odločiti že v tretjem letniku. Maturanti lahko na ŠKG poleg obveznih predmetov, slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, izbirajo med latinščino, grščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, zgodovino, geografijo, filozofijo, psihologijo, biologijo, kemijo in fiziko, informatiko in umetnostno zgodovino.

Pouk drugega tujega jezika je razdeljen v dve skupini v vseh štirih letnikih. Pri angleščini pa se dijaki delijo v dve skupini v 1. in 4. letniku in sicer pri eni uri od štirih. V 3. letniku se dijaki delijo v dve skupini pri psihologiji in filozofiji, odvisno od tega, katerega od teh dveh predmetov bodo morebiti izbrali za maturo. V grškem razredu 3. letnika si dijaki med naravoslovnimi predmeti lahko izberejo kemijo ali geografijo, odvisno od namer za maturo. Tudi pouk športa poteka v skupinah. Dva razreda, ki imata istočasno pouk, se delita v dve skupini. Razred se razdeli v dve skupini tudi pri pouku informatike v 1. letniku.

Predmetnik

Razlaga predmetnika

V prvih štirih stolpcih je navedeno tedensko število ur za vsak predmet, v naslednjem pa skupno število ur v celem letu. Nekateri predmeti imajo v naslednji koloni dodatno tedensko število ur, ki jih lahko dobi dijak v četrtem letniku za poglobljen študij oziroma za pripravo na maturo. Na koncu imamo še štiriletni seštevek ur tistih predmetov, pri katerih se pripravljamo na maturo. Dodatne ure za pripravo na maturo, prikazane v tej tabeli, so okvirne in jih glede na spremembe učnih načrtov ali iz organizacijskih razlogov lahko spreminjamo.

Kot prvi tuj jezik imajo dijaki angleščino. Od drugih tujih jezikov pa se lahko odločijo za nemščino, francoščino, španščino ali ruščino.

Če dijaki izberejo za maturo psihologijo ali filozofijo, imajo pouk tega predmeta dve leti. Z zvezdico * je označeno dodatno leto pouka psihologije ali filozofije.

Med obveznosti, ki jih morajo dijaki izpolniti, so tudi obvezne izbirne vsebine (OIV) ter projektne naloge v 2. in 3. letniku.

Organizacija pouka

Vsak letnik na ŠKG ima pet ali šest oddelkov; v oddelku je do 32 dijakov. Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Pouk se začne 1. septembra in konča v zadnjem tednu junija. Maturanti končajo pouk konec maja, potem se pripravljajo na maturo. Šolska ura traja 45 minut. Med urami so petminutni odmori, glavni odmor z malico traja 45 minut in je za 3. in 4. letnik po tretji šolski uri. Vsak dan imajo dijaki sedem ur pouka, le ob sredah šest.

Vsaka razredna skupnost ima matično učilnico, kjer ima tudi večino pouka. Pouk kemije, biologije, fizike, geografije, informatike, vere in kulture ter glasbe poteka v posebnih učilnicah.

Dijaki so organizirani v dijaško skupnost in tako lahko s predlogi in organiziranjem kulturnih, športnih in družabnih prireditev sooblikujejo življenje na šoli.

Šola vsako leto organizira dan odprtih vrat in informativne dneve, ki omogočajo vpogled v življenje in dejavnosti šole. Ob vpisu dijaki in njihovi starši podpišejo izjavo, s katero se obvezujejo, da bodo upoštevali šolski red in krščansko usmeritev gimnazije.
Ob koncu šolanja čaka dijake matura, ki je enotna za vse gimnazije v Sloveniji. Opravljajo jo iz petih predmetov, od katerih so materinščina, matematika in tuji jezik obvezni. Matura je ustna in pisna. Rezultati naših maturantov so med najboljšimi v državi in večina se jih lahko vpiše na izbrane fakultete na slovenskih univerzah.

Na šoli je redno zaposlenih okoli 60 profesorjev in drugih strokovnih sodelavcev.

Na vrh