Dijaki se ob vpisu na Škofijsko klasično gimnazijo obvežejo, da sprejemajo program gimnazije, njeno krščansko usmeritev, šolski red, hišna pravila in druga pravila. Pri sebi gojijo in ohranjajo dobre navade, spoštujejo tradicijo gimnazije in skrbijo za njen ugled. Do sošolcev, profesorjev, drugih zaposlenih v zavodu in do obiskovalcev ali gostov se vedejo vljudno in spoštljivo. Skrbno in odgovorno ravnajo s sredstvi, ki so jim zaupana v času šolanja. Redno obiskujejo pouk in se udeležujejo drugih dejavnosti, predvidenih s programom gimnazije. Med poukom sodelujejo z učitelji in sošolci ter se po svojih najboljših močeh trudijo, da osvojijo čim več znanja in spretnosti pa tudi širše razgledanosti in srčne kulture. Poleg skrbi za lastni osebnostni napredek se vsak dijak obvezuje, da bo pomagal sošolcem in drugim dijakom in da se bo udeleževal prostovoljnih in solidarnostnih akcij.
K tem splošnim načelom so zapisana še naslednja pravila:
1. člen
Ta pravilnik določa pravila vedenja dijakov Škofijske klasične gimnazije (ŠKG) v času pouka in drugih dejavnosti gimnazije. Za izjemne učne in druge dosežke predvideva javne pohvale, za primere kršitve pravil pa kazni.
Ta pravila se nanašajo tudi na vedenje dijakov na poti v šolo in iz šole ter v okolici šole, kamor sodi četrtna skupnost Šentvid, in med šolskimi dejavnostmi izven šole.
2. člen
Dijak lahko ob izkazovanju dobrih navad in ob spoštljivem odnosu do sošolcev, profesorjev in drugega osebja za uspešno delo v šoli in zunaj nje prejme javno pohvalo:
- razrednika,
- ravnatelja,
- direktorja zavoda,
- ustanovitelja zavoda.
Merila za podeljevanja pohval in način podeljevanja sprejme na predlog ravnatelja učiteljski zbor.
3. člen
Dijaki prihajajo k pouku pravočasno. V primeru zamude se javijo učečemu učitelju, ki jim lahko omogoči vstop v razred. S pedagoško pogodbo med dijakom, starši in šolo, ki jo zastopa ravnatelj, se lahko zaradi objektivnih razlogov dovoli vstop v razred ali odhod iz razreda tudi med poukom.
4. člen
Dijaki manjkajo pri pouku na lastno odgovornost in na odgovornost staršev.
O odsotnih dijakih starši najkasneje do začetka pouka obvestijo tajništvo. Če ne prejme obvestila staršev, jih šola še isti dan obvesti o odsotnosti njihovega sina ali hčerke.
Dijak, ki biva v dijaškem domu, javi odsotnost svojemu vzgojitelju, ki o tem obvesti šolo in starše.
Zaradi odsotnosti dijakov na obveznih ekskurzijah, športnih dnevih ali duhovnih obnovah šola staršem ne povrne vplačanega prispevka.
V primeru odsotnosti dijaka se malica in kosilo odjavljata en delovni dan vnaprej, in sicer do 12. ure v tajništvo ali na naslov tajnistvo@stanislav.si.
Pred zaključkom pouka lahko dijaki zapustijo šolo le z dovolilnico, ki jo podpiše razrednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, ravnatelj ali pomočnik ravnatelja.
5. člen
Odsotnost dijakov od pouka zabeleži učeči učitelj v dnevnik razreda.
Če je dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu odsoten več kot 12 % vseh ur, opravlja delni predmetni izpit pri tem predmetu. Če je dijak kljub odsotnosti zaradi bolezni ali drugega opravičljivega razloga pridobil vse predvidene ocene, je izjemoma lahko oproščen izpita.
Če dijak ni opravil drugih obveznih dejavnosti šole (projektne naloge, športni dnevi, duhovne obnove in ekskurzije), ne izdela letnika, dokler teh dejavnosti ne opravi.
Če dijak zaradi odsotnosti ne more pridobiti pisnih in ustnih ocen pri posameznih predmetih, jih lahko pridobi v roku, ki ga določi ravnatelj.
6. člen
V primeru daljše odsotnosti lahko razrednik in dijak v dogovoru z razrednim učiteljskim zborom pripravita poseben načrt za nadomestitev zamujenega pouka ali drugih dejavnosti šole. Ravnatelj lahko na predlog razrednika, dijaka in staršev ter na osnovi rezultatov preverjanja znanja določi najprimernejši termin za ocenjevanje oziroma predmetni izpit.
7. člen
Dijaki pri pouku sledijo navodilom učitelja in svojih sošolcev in učitelja ne smejo motiti. Če dijak kljub učiteljevemu opozorilu moti pouk, ga učitelj lahko odstrani iz razreda in o tem napravi zaznamek v dnevnik, pisno obrazložitev te odločitve pa izroči ravnatelju. Dijak se odločitvi učitelja ne sme upirati, lahko pa se najkasneje še isti dan pisno pritoži pri ravnatelju. Obrazložitev učitelja oziroma pritožba dijaka se shrani v dokumentacijski mapi razreda.
8. člen
Dijak ima predvsem dolžnost, da:
- redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom in drugimi predpisi,
- dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu
- ravna v skladu z navodili učiteljev oziroma šole,
- skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
- skrbi za čisto okolje,
- spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
- spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
- prispeva k ugledu šole,
- varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih ljudi.
9. člen
Dijaki skrbno in odgovorno ravnajo z učili, s programsko opremo in z dokumentacijo. Poseg v šolsko programsko opremo je dovoljen le s privolitvijo in ob nadzoru odgovorne osebe.
Vpogled v šolsko dokumentacijo je mogoč le z dovoljenjem in ob nadzoru odgovornega učitelja.
10. člen
Za kršitve pravil šolskega reda se dijakom izrekajo kazni:
- ustni opomin,
- pisni opomin,
- ukor,
- izključitev za 1 mesec,
- izključitev za 3 mesece,
- izključitev za 6 mesecev,
- izključitev za tekoče šolsko leto,
- izključitev za tekoče šolsko leto in še za naslednje šolsko leto,
- pogojna izključitev,
- suspenz (izključitev iz gimnazije s takojšnjo prepovedjo obiskovanja pouka).
Kazni oziroma vzgojni ukrepi se upoštevajo pri stopnjevanju vzgojnih ukrepov še naslednje šolsko leto.
11. člen
Za kršitve, določene s tem pravilnikom, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi.
Lažje kršitve, ki se kaznujejo z opominom, so:
- neprimeren odnos do pouka,
- neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
- neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
- kajenje,
- druge kršitve, določene s šolskimi pravili.
Težje kršitve, ki se kaznujejo z ukorom, so:
- ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika,
- samovoljna odsotnost dijaka od pouka ali drugih dejavnosti po vstopu v šolo,
- samovoljna prisvojitev tuje stvari,
- ponarejanje,
- žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
- posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
- namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
- druge kršitve, določene s šolskimi pravili.
Najtežje kršitve, ki se kaznujejo z izključitvijo, so:
- ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep,
- psihično ali fizično nasilje,
- uživanje alkohola ali drugih drog in prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
- posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
- ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
- vdor v programsko opremo ali ponarejanje in uničevanje datotek,
- samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
- posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
- vstop v šolske prostore, namenjene samo šolskemu osebju, izven časa pouka,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
- namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
- druge kršitve, določene s šolskimi pravili.
12. člen
Razrednik lahko namesto izreka pisnega opomina ali ukora ob soglasju dijaka in odobritvi ravnatelja odredi alternativni ukrep, tj. lažje in varno fizično delo, zlasti če je bila pri prekršku storjena škoda.
Merila za izrek kazni, postopek izreka in zagotovila za obrambo pravic dijaka sprejme na predlog ravnatelja profesorski zbor.
S pedagoško pogodbo se kazen izključitve lahko spremeni v pogojno izključitev.
13. člen
Postopek za izrek vzgojnega ukrepa prične razrednik (za pisni opomin in ukor) ali ravnatelj (za izključitev in suspenz) na lastno pobudo ali na predlog drugega učitelja ali strokovnega delavca.
Pred izrekom kazni se razrednik oziroma ravnatelj obvezno pogovori z dijakom, ki je storil prekršek. Dijak ima pravico do ustnega ali pisnega zagovora. Pri tem mu pomaga šolska psihologinja ali drug strokovni delavec, ki ga izbere dijak.
Razrednik oziroma ravnatelj še pred začetkom postopka obvesti starše o prekršku in jih povabi, da prisostvujejo pogovoru z dijakom.
O pogovoru in drugih ukrepih v zvezi z izrekom kazni se vodi zapisnik.
Izrek vzgojnega ukrepa oziroma kazni se napiše na posebnem obrazcu, ki ga izda ravnatelj.
Ustni opomin se ne izreka v pisni obliki, ampak se samo zabeleži v dnevniku oddelka.
14. člen
Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Dijak ne more biti izključen iz šole, če predhodno ni dobil ukora, razen v primeru najtežjih kršitev, ki ogrožajo varnost dijakov ali delavcev šole.
Če pri vzgojnem ukrepu izključitve ni izrečena prepoved obiskovanja pouka (suspenz), ga dijak lahko obiskuje do dokončnosti sklepa.
15. člen
Sklep o izreku pisnega opomina in ukora sprejme razrednik, sklep o izključitvi in o izključitvi s suspenzom pa učiteljski zbor.
Ukrep izključitve dijaka sprejme učiteljski zbor šole z dvotretjinsko večino vseh članov. Člani učiteljskega zbora glasujejo o ukrepu izključitve s tajnim glasovanjem.
16. člen
Ravnatelj lahko zaradi kršitve postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek kateregakoli vzgojnega ukrepa. V primeru, da se ugotovi pomota ali napaka pri izreku ukrepa, se ukrep izbriše in s tem seznani vse, ki so za ukrep vedeli, prizadetim pa se opraviči.
17. člen
Zoper izrečene vzgojne ukrepe lahko dijak ali njegovi starši vložijo pisni ugovor pri ravnatelju šole v roku osmih dni po prejemu obvestila o izreku vzgojnega ukrepa.
O ugovoru zoper pisni opomin in ukor odloči najmanj tričlanska komisija. Odločitev komisije o ugovoru je dokončna.
O ugovoru zoper izključitev iz šole odloči svet zavoda najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora. Odločitev sveta zavoda o ugovoru je dokončna.
Če dijak ali njegovi starši ne vložijo ugovora, postane odločitev o izreku vzgojnega ukrepa dokončna po izteku roka za ugovor.
18. člen
V času pouka se dijaki zadržujejo le v tistih prostorih, kjer poteka pouk oziroma druge dejavnosti, določene s programom in letnim delovnim načrtom gimnazije. V knjižnico, pisarno šolske svetovalne službe ali v tajništvo in ravnateljstvo vstopajo dijaki v času pouka le z dovolilnico ali osebno najavo učečega profesorja.
Dijakom so profesorji na voljo za individualne pogovore enkrat tedensko po pouku. Vsak profesor mora imeti na vidnem mestu objavljen čas in prostor za pogovore z dijaki. Med poukom in odmori dijaki ne motijo profesorjev pri njihovem delu.
V zbornico in učiteljsko računalniško delavnico dijaki praviloma nimajo vstopa. Vožnja z dvigalom je dovoljena le invalidnim in poškodovanim dijakom ter uslužbencem zavoda.
19. člen
Dijak se lahko izpiše iz šole le s soglasjem staršev. Šola mu izda izpisnico. Z dnem izpisa iz šole mu preneha status dijaka ŠKG.
20. člen
ŠKG zagotavlja dijakom njihovo osebno dostojanstvo, varstvo osebnih podatkov, nedotakljivost osebe in osebne lastnine, pravično ocenjevanje znanja in pravično presojo njihovih dejanj in ravnanj.
Na začetku šolskega leta dijaki ŠKG izvolijo izmed učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter izmed dijakov sedemčlanski tribunal, zadolžen za varovanje dostojanstva in pravic dijakov. Tribunal deluje v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme učiteljski zbor.
21. člen
Ta pravila obvezujejo dijake, profesorje in druge strokovne delavce ter starše.
Ta pravilnik je določil ravnatelj in velja od 1. 9. 2009 dalje.
Na vrh